V družbi FMR smo se sicer odločili, da na provokacije (ne)odgovornih oseb iz korporacije Hidria v medijih ne bomo odgovarjali, vendar je glede nekaterih v zadnjem mesecu dni izrečenih eklatantnih laži (nazadnje na valovih Radia Odmev in na njihovi spletni strani v prikazu nasprotnih dejstev) vseeno treba vsaj zaposlenim v koncernu Kolektor in obiskovalcem naše spletne strani pojasniti resnico, da ne bi stokrat izgovorjena laž na koncu obveljala za resnico.
Prva laž: Hidria FIN je v tedaj predpisanem roku in v skladu z razpisnimi pogoji oddala svoje ponudbe in nato skladno s pogoji razpisa tudi do konca izpeljala postopek nakupa delnic (FMR).
Pa si poglejmo dejstva oziroma kronologijo poteka drugega javnega razpisa za prodajo delnic FMR:
- KAD, SOD in DSU objavijo razpis za zbiranje ponudb za prodajo med ostalimi tudi delnic družbe FMR dne 16. 3. 2007 v časniku Finance in Delo.
- Skrajni rok za oddajo ponudbe je bil 7. 5. 2007.
- Hidria Fin je bila ustanovljena šele 14. 5. 2007 .
- Hidria Fin je bila vpisana v sodni register 14. 6. 2007.
Iz datumov lahko ugotovimo, da je bila Hidria Fin ustanovljena šele en teden po preteku razpisa oziroma registrirana šele več kot en mesec po skrajnem roku za oddajo ponudb (šele takrat je lahko začela nastopati v pravnem prometu!), a je vseeno uspela pridobiti delnice družbe FMR. Iz tega sklepamo, da je šlo za posel, ki nikakor ni mogel biti speljan v skladu z razpisnimi pogoji niti kar zadeva pravočasno oddajo ponudbe, še manj pa glede transparentno izpeljanega postopka nakupa delnic. Hidria Fin je kupila delnice FMR šele 10. 12. 2007 neposredno od prodajalcev brez javnega razpisa kljub dejstvu, da so prodajalci vedeli za obstoj drugih interesentov za nakup in kljub dejstvu, da je družba FMR preko posrednika ponudila predsedniku uprave Kapitalske družbe višjo ceno delnice od tiste, za katero jo je potem od prodajalcev kupila Hidria Fin. Država in s tem vsi davkoplačevalci smo bili s tem poslom oškodovani za najmanj 470.000 EUR, za enak znesek pa so bili oškodovani tudi delničarji družbe Vipa Holding, ki je prodala Hidrii Fin drugo polovico celotnega paketa delnic FMR.
Druga laž: Na nepravilen postopek revizije je moralo nato nedavno reagirati Vrhovno državno tožilstvo z zahtevo po varstvu zakonitosti.
Vrhovno državno tožilstvo je zahtevo za varstvo zakonitosti (ki je izredno pravno sredstvo, namenjeno izpodbijanju pravnomočnih sodnih odločb) vložilo na pobudo Hidrie Fin, in ne na lastno pobudo, tako da ni resnična trditev, da je tožilstvo »moralo« odreagirati na nepravilen postopek revizije, razen če ga je k reakciji prisilila Hidria Fin, ki je pravnomočno izgubila oba postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja v družbi FMR. Vrhovno državno tožilstvo je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi domnevne zmotne uporabe materialnega prava in zaradi domnevnih kršitev določb pravdnega postopka s strani višjega sodišča, in ne zaradi nepravilnega postopka posebne revizije, kot to neresnično prikazuje Hidria v svojem prikazu nasprotnih dejstev.
Uprava družbe FMR